Dobrodošli v deželi
Pivških presihajočih jezer
Pivška presihajoča jezera
Ko se podzemlje Zelenega krasa napolni z vodo, južna pobočja Javorniških gozdov odsevajo na gladini 17 Pivških presihajočih jezer.
Nikjer na svetu jih ni toliko, na tako majhnem območju. V jezerskih kotanjah je včasih voda, včasih pisani travniki. Izmenjevanje rakcev škrgonožcev, plavajočih med valujočimi travami, z metulji in pticami nad cvetličnimi preprogami je naša naravna dediščina. In takšno hočemo ohraniti tudi v okviru Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.
Aktualno
Spremljaj dogajanje iz dežele Pivških presihajočih jezer.
Nova generacija mladih parkoslovcev spoznavala invazivne tujerodne vrste
Gostje brez vabila so bili letošnja tema kviza Parkoslovec, skupne akcije Naravnih parkov Slovenije,
Občina Pivka gostila mednarodno fokusno skupino projekta Resilio
V torek, 9. junija 2026, je v Občini Pivka potekala fokusna skupina v okviru
Uvodni sestanek projekta RESILIO
Skupaj s predstavniki drugih projektnih partnerjev smo se v maju 2026 zbrali na uvodnem
Odstranjevanje japonskega dresnika v Trnju
Občina Pivka je uspešno pridobila sredstva Sklada za podnebne spremembe za izvedbo različnih aktivnosti
Ne želite zamuditi zanimivih dogodkov in novosti iz dežele Pivških
presihajočih jezer?
Prijavite se na e-novice.
Facebook Pivška presihajoča jezera
💜Celolistni srobot 💜
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera je celolistni srobot ena značilnejših rastlin vlažnih travnikov ob presihajočih jezerih, še posebej na območju Petelinjskega jezera. Tu najde razmere, ki jih potrebuje za uspevanje in cvetenje.
Ko slišimo besedo srobot, si običajno predstavljamo ovijalko, ki se vzpenja po grmovju, drevesih ali ograjah. Celolistni srobot (Clematis integrifolia) pa je nekaj posebnega. Med slovenskimi sroboti je pravi posebnež, saj ne pleza, temveč raste pokončno kot zelnata trajnica.
Rodovno ime Clematis izhaja iz starogrške besede klēma (κλῆμα), ki pomeni vitica, mladika vinske trte ali na splošno ovijajoča se rastlina. To ime je zelo primerno za večino srobotov, saj so večinoma plezalke, ki se s peclji listov oprijemajo grmovja, dreves in drugih opor ter se vzpenjajo proti svetlobi. Pri celolistnem srobotu (Clematis integrifolia) pa je v tem nekaj ironije. Čeprav pripada rodu, katerega ime pomeni ovijajoča se rastlina, sam ne pleza. Namesto tega raste pokončno kot zelnata trajnica in nima značilnega plezalnega načina rasti, po katerem slovi večina njegovih sorodnikov.
Njegovo latinsko vrstno ime integrifolia pomeni »s celimi listi«. To lepo opisuje eno njegovih glavnih značilnosti, saj so njegovi listi enostavni in nerazdeljeni, za razliko od številnih drugih vrst srobotov.
Od junija do avgusta razvija velike modrovijolične cvetove zvončaste oblike. Cvetovi so rahlo povešeni, njihovi cvetni listi pa so nekoliko zavihani navzven, zaradi česar rastlina deluje zelo elegantno.
Njegovi cvetovi privabljajo številne opraševalce, po cvetenju pa rastlina razvije značilne plodove z dolgimi svilnatimi laski, ki jih veter raznaša po okolici.
⚠️ Vlažni travniki, na katerih uspeva celolistni srobot, sodijo med najbolj ogrožene življenjske prostore v Evropi. Njihovo ohranjanje ni pomembno le za to vrsto, temveč za številne druge rastline, metulje, ptice in druge prebivalce presihajočih jezer.
Med travniki Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera poleti cveti tudi navadna pokalica (Silene vulgaris), rastlina, ki skriva presenetljivo veliko zanimivosti. 🌿
Že njeno slovensko ime je precej zabavno.
Cvetovi imajo značilno napihnjeno čašo, ki spominja na majhen balonček. 🎈 Ko se posuši, jo lahko stisnemo med prsti in zaslišimo značilen »pok«. Prav od tod naj bi izviralo ime pokalica. 💥
Tudi latinsko ime ima zanimivo ozadje. Rodovno ime Silene naj bi bilo povezano s Silenom, spremljevalcem grškega boga Dioniza. Silen je bil star, moder in večno vinjen gozdni bog. V kiparstvu in mitih so ga skoraj vedno upodabljali kot debelušnega, okroglega, z velikim trebuhom.
Po eni od razlag so rastline iz tega rodu dobile ime zaradi lepljivih stebel nekaterih vrst, ki naj bi spominjala na Silenov značilni videz. Vrstno ime vulgaris pa pomeni navaden oziroma splošno razširjen.
Obstaja še ena zanimiva zgodba iz rimske mitologije, ki se nanaša prav na našo pokalico. Boginja modrosti Minerva naj bi mladega fanta zadolžila, da lovi muhe za njene sove. Ker pa je fant med nalogo zaspal, ga je jezna boginja spremenila v rastlino. Napihnjena čaša pokalice po tej legendi predstavlja prazno vrečo, ki jo je fant pozabil napolniti z muhami.
Če pokalico pri nas poznamo predvsem kot travniško cvetlico, je v Sredozemlju prava kulinarična zvezda. Mladi spomladanski poganjki in listi imajo blag okus, ki spominja na mladi grah ali šparglje, zato jih dodajajo rižotam, frtaljam in omakam.
Navadna pokalica pa zaživi tudi ponoči. Njeni cvetovi oddajajo nežen sladek vonj, ki je najbolj izrazit v večernih urah. Ker je cvetna čaša globoka, številne čebele težko dosežejo nektar. Glavni opraševalci so zato nočni metulji z dolgimi rilčki, ki cvetove obiskujejo v mraku in ponoči.
Vse najboljše, draga Slovenija 💚
